So, the future: no water, no food, no oil, NO BANDWIDTH!?
by prof. Hufflehr (second
only to Nostradamus ;=)
While it is crucial for an "on-air" radio station to transmit "around the clock" and sometimes even imposed to by the state media legislation, it is fairly impossible for the smaller independent radio groups to produce an "around the clock" day-to-day live program. While it is possible to start a radio with ten people only, it is not possible to maintain the same agility for longer periods of time.
On the other hand - larger social structures are prone to over-beaurocracy and over-technocracy - which inevitably takes control! And this is, what we are against and Internet offers nice possibilities.
But not this one:
I. Real-time Internet
transmission of a conventional local radio-program:
For a local 'on the
air' radio-station to overcome locality through Internet the only excuses
may be:
a) when there is no
language barrier (within a large country),
b) as a means of local
crisis (still propaganda? Belgrade)
c) to be of service
to emigrant communities.
It's better to use
Internet for this:
II. Local real-time
transmission as a way to achieve 'point-to-point' communication:
Locally - when possibility for radio - (fm, microwave)- links does not
exist, Internet-link is advantageous over telephone-link. This may
be the basis of a kind of local network of smaller decentralized
production centres and provide a more homely, live & constantly changing
conditions for radio-transmissions to get even more people, civic groups
& concepts 'on the air'! /At Radio Student we have initialized such
a project called Ministry of Experiment, based on ideas of MUU School
(Media Uplink Unit) by Marko Kosnik and the praxis of low budget live broadcasts
from various sites by Borut Savski/
Or even better:
III. International
real-time transmissions as a way to combine production of remote production
groups on the same (Internet) platform (=server): remote - yet ideologically
similar!
A large number of
small production groups can form simple organizational structures, which
in turn can multiply eternally and branch into ever more specialized platforms
(=home pages, servers). At special occasions they can combine to form a
strong international/alternative media body! In view of the high
cost of long distance microwave and telephone links and the ever developing
technology for 'good-enough' real-time audio transmission through computer
networks, it is of special interest for smaller production centres to overcome
the distances and connect two media of common interest at both ends.
Recently Radio OZONE from Riga with
Xchange activities develops a platform for alternative net&radio-stations.
There are others interested in this system.
And:
IV. Transmission of
sound files & messages, forming of Internet 'sound banks - archives':
If one is not capable
of "real-time" broadcasting production, then one can arrange a structure
of "broadcast files" on Internet and re-new it every once in a while -
and call it a radio! A special kind of very personal radio, as with every
selection made by a net-surfer a new combination of sound files is selected.
An on-line sound archive (example: Radio Internationale
Stadt, Berlin).
To define the do-s and don't-s of web casting, let's compare it to what the conventional radio technologies don't (!!!) offer... and use web casting in every way possible, especially in the ways that surpass the ways of conventional radio! And even implement conventional (local?) media with web (international) principles (those of us who have the possibility).
Web technology offers:
1. (live) real
time text, audio & video transmitting (everything synchronized or in
parallel)
2. worldwide
accessibility & international concepts
3. synchronized
broadcasting from multiple sources on same platform (site)
4. atomized
(international) production groups, gathering to their own liking
5. very differentiated
(again international) audiences
6. creation
of no-copyright platforms of independent production
7. information
banks (texts, interviews, music, archived live production)!!!
8. individualized
ways of access to archived text, sound & vision files (for the audience)
9. no cost
difference betwen local and international
10. no represive
legislation (so far)
What one pays for all of this, is the (low) technical quality of transmission. The web will remain "the final frontier" for as long as this remaines so.
So let's not build criterias
for web media on the basis of what we are used to. It's time to rethink
the media criterias (hopefully changing it), not to simply conform it to
conventional stereotypes!
Definition:
Decentralized radio is a
variation of the "horizontal" radio principle. (horizontal radio
is an expression describing a project of KUNSTRADIO
WIEN at Ars Electronica, used also as a principle describing an open-access
electronic medium). As an antipode to vertical principle (one transmitter,
many passive receivers), horizontal radio ignores the immanent technical
drawback of one-way communication possibility. Independent groups, gathered
by an idea (ideology), share the broadcast time and technology, recruiting
new (active) members from among (formerly passive) listeners.
Production centre is a multiple
creation: a localized physical space, a technological structure, a social
structure trying to reproduce itself in time.
Receivers are by definition
passive, eliminated from the creative process.
Outside the economical and ideological discourse, mass-media no longer need to "sell" their audiences to business or political partners. Let's eliminate the audience as the motive, let's find the motive in an active creative process! Let's try to impress the attentive listener: always a potential active contributor...
How to multiply the number of active producers, how to overcome the given social structure, how to enable the possibility for coexistence of different social structures?
Creating temporary
remote micro-centres, away from the technological centre, creating potentially
more functional, "healthier" social micro-structures.
Alternative use of available transmitting technology at RADIO STUDENT (a couple of outdated exciters = modulator + rf amplifier) is put to good use with weekly direct transmissions (local fm-links) from various points of alternative life (clubs, small concert halls, even private homes/parties!). Of course it was used before 1996 in the same technical manner, but without any conceptual idea behind it - it was reduced to transmitting musical concerts twice a year.
While concerts still remain the domain of the regular technical structure at Radio Student, the less ''valuable" broadcasts are the predominant weekly activity of Ministry for Experiment and the equipment is combined from various (free) sources. The most important principle of such live broadcasts is the small social structures that form around these "micro-broadcasts" - no professionals, no specialists, just people from "the scene"...
We started with regular micro-broadcasting activities in April 1996 with different appearances of the phantom radio OHM ZENTRAL, transmitting after the midnight, using the main transmitter of Radio Student as a booster to pull 5W micro-power to 500W. This pioneering activities established the way to understanding the ways for the activities after the April 1997 when OHM ZENTRAL closed it's circle. These activities are part of Ministry of Experiment's DECENTRALIZED RADIO programmes.
What Ministry of Experiment (as heir to alternative & artistic radio activities at RADIO STUDENT) expects from local groups & individuals is their self-motivation and explicit interest (no money involved!). This is the concept of how to cement the radio program firmly to the local life & lifestyles.
From now on these live fm-links to real life are combined with the simultaneous Internet broadcasting. A decision has been made not to broadcast all of the time but only the conceptually clearer, not common radio adventures, which may also prove internationally interesting, in spite of the language barrier.
At this moment we are focused
on Internet possibilities also for these local events, because fm-links
in Band II are not legal, just tolerated (the low power).
Internet - pretezno prazen prostor neskoncnih prostranstev, neizvedenih idej in izziv za domišljije polne. Skratka (navidezni=virtualni?) novi Novi svet. Med raznoliko mnozico dejavnosti bom poiskal tiste, ki se zdijo, da imajo kaj skupnega z radijskim medijem, oziroma splošneje – komunikacijske (informacijske, estetske,…) kanale.
Obcasno se kaj internetovsko medijskega dogaja celo na valovih Radia Študent, v popolnocnih urah, pod oznako Ministrstva za eksperiment, še posebej rado pa v petkovi, vcasih sobotni in pa v ponedeljkovi noci. Ze se nizka kvaliteta prenešenega ne zdi ovira, se bolj odprtim medijskim dušam splaca preveriti in morda v bliznje celo sodelovati! Obcasen obisk ustrezne strani (http://www.radiostudent.si/mzx/) vas o tem obvesti, pa tudi na precej drugih, podobno zanimivih lokacij napoti! Ker se zdi, da nekako hodimo v korak z ostalimi sorodnimi razpršenimi po svetu, se tudi ne bojimo ukvarjati z novimi definicijami, ker se stare, ko se jih neprilagojene aplicira na internet, nekako ne izidejo. Pa še izmislimo si lahko kakšno prav posebno noro (utopicno?), saj bo skupaj s tradicionalnejšimi definicijami enakovredna še nekaj casa visela v zraku, morda pa se scasoma celo prijela!
Dobesedne preslikave radia (casopisa, televizije,…) so najenostavnejša stvar na internetu. In tudi najbolj nedomiselna! Lokalnost (nativnost) medija je dolocena le še z (ne)razumljivostjo jezika, drugi atributi (=glasba, format) pa so 'globalno' standardizirani (nic kaj 'globalnega' v resnici, ko gre za mnozenje enega 'kulturnega' vzorca!). Rezultat je, da je vseeno ali poslušaš domaco postajo ali pa internetovsko iz Montreala ali Seula. Vmes pa na lokalnem radiu vendarle kakšno slovensko besedo vmešajo, tako, da se hitro odlociš za domaci klon istega. O nicemer podobnem ne bo v nadaljevanju vec govora! Internet omogoca bistveno obogatitev doslej prevladujocih 'distribucijskih' principov elektronskih medijev in le s temi izzivi se bomo spoprijemali, ko se bomo lotili medijske uporabe interneta. Vsaj na Ministrstvu za eksperiment!
V tem trenutku je (multi)medijska uporaba na internetu na samcatem zacetku populisticne faze. 'Sistem' je še odprt, kraljuje 'naredi sam' princip, kar ima za posledico mnozico kreativcev-amaterjev, ki 'orodja' dovolj obvladajo, da se lahko z njimi izrazijo. Vse na internetu je zasnovano tako, da je inkubacijska doba za novinca zelo kratka. Vsa 'orodja' za multimedijo so poceni ali zastonj! Dostop do prikljucka skorajda ni problem, pravzaprav je tudi prostor (na serverju) za dejavne posameznike ali skupine enostavno (in poceni) na voljo. Ce ne v Franciji pa v ZDA, ce ne v Nemciji pa v Sloveniji, ce ne v Jugoslaviji pa na Nizozemskem…
Pravzaprav v ta, v zasnovi decentraliziran komunikacijski sistem, še najmanj verjamejo prav 'tazaresne' (drzavne in korporativne) ustanove, ki imajo tako ali tako svoje dejavnosti speljane po 'tapravih' (distribucijskih) kanalih. 'Globalnost' interneta se tem 'vele-podjetnikom' torej ne zdi bistven element, pac pa (ocitno) mnozicnost, ekskluzivna prisotnost (kar pomeni vecjo tezo njihovemu kanalu – internet strani), kar pa ne gre in ne gre in (še) ne gre. Prav nasprotno pa velja, ko pogledamo skozi optiko 'malega podjetnika' (naj ta trenutek velja, da smo to mi vsi!). Globalnost interneta je zanj (zame) dosezeno dejstvo, na (ne)ekskluzivnost svoje individualnosti v širnem svetu pa je tako ali tako ze navajen. Nekako na repu njegovih interesov pa se znajde mnozicnost gledalstva.
Med konceptualno jasnejšimi (naravnejšimi) preslikavami medijev na internetu hitro najdemo prav majhne, specializirane (ideološko jasne) in izredno dejavne skupinice, ki v globalnem išcejo in druzijo posameznike, v realnem pa so bodisi teritorialno razpršene ali pa celo nezazeljene. Tezo (=mnozicnost?), ki jo ima posamezna stran na internetu je dolocena s številom povezav (hiperlinkov), ki ji jih podelijo druge strani na internetu. Te povezave je v resnici treba 'opredmetiti' in jih razumeti kot cisto realne socialne strukture. Res so nekatere strukture le preslikave najbolj obicajnih odnosov (prodam…), bolj zanimive pa se zdijo tiste zdruzbice, ki jih druzijo zelo specificni interesi, akterji izjemno razpršeni, pa zato še ne globalni, ampak tvorijo nekakšno konstruirano eksteritorialno lokaliteto. Utopicno? Ali je torej cudno, da se v take vrste lokalitet druzijo sekte, umetniki, intelektualci, pornofili, politicni radikalci – skratka: ljudje s posebnimi merili!
Ti pristopajo internetu veliko naravneje – kot, da bi bil ustvarjen za njih. In res: Dimitrij Rupel je ?e leto in pol nazaj lociral internet kot idealno prizorišce 'alternativne' kulture (da se ne bi mešali v produkcijo ustanov s 'pravo' kulturo!). V resnici je 'alternativa' zasedla internet bolj zaradi novih moznosti estetizacij in komunikacij, kot, ker bi se hotela odreci realnim prostorom. Še vec: vedno bolj postaja jasno, da je navezava na realno zaledje (realni socasni dogodek – estetski, socialni) pot za komunikacijsko multimedijo na internetu.
Še korak naprej bi bila osvoboditev/osamosvojitev
interneta od ostalih medijev, kar bi v praksi lahko izgledalo takole:
Namesto neposrednega
prenosa s pomocjo interneta do radijske postaje, ki potem seje radijski
program vsenaokrog (in pri tem internet prevzema vlogo radijskega linka)
bi bilo dovolj smiselno povezati z internetom dva fizicna prostora (dvosmerna
okna). Ce bi seveda bilo smiselno ljudem v obeh prostorih, da se povezejo.
Recimo slovenski klubi s svojimi programi bi lahko za svoje potrebe ustvarili
komunikacijsko platformo, z moznostjo medsebojnih prenosov, (na nek nacin)
kompletiranje (zelo ekskluzivnega) programa, ki ne bi bil vezan na vsepovsod
dostopne radijske prenose, ampak samozadosten – vezan na ekskluzivo konkretne
klubske kulture. Druga?e pa ima uporaba interneta kot linka do radijske
postaje tudi opravicila: ne samo, da radijski program nastaja neposredneje
(med 'krvavimi' ljudmi), odslej lahko nastaja tudi v mnogo bolj oddaljenih
krajih, kar odpira vprašanja cepljenja lokalnih medijev z mednarodnimi
produkcijami. To nas spet povlece naprej: o kakšnih lokalnostih je potemtakem
govora? Jasno: lokalnost postane vec, kot le teritorialni termin – definira
interesno diferencirano socialno strukturo. Kaj ni to dosezek?
Izven 'radiu podobnih preslikav', pri katerih je osnova sinhronizirano oddajanje in sprejemanje, je seveda bistvena lastnost interneta moznost, da v vsakem trenutku kdorkoli 'pribrowsa' do tvoje 'on-line' galerije, arhiva. Ta slednja 'galerijska' (pasivna) varianta je sploh najbolj znacilna za širši umetniški zivelj, bolj domiselni pa so takoj odkrili drugo dimenzijo – interaktivne lastnosti interneta in to vkljucili kot bistven element svoje izraznosti.
Vse te metode so skupne vsem internetovskim izrazom (pisava, slika, zvok) in so tudi vedno bolj kombinirane kot celota, tako, da ni pomena locevati medije na tekstualije, vizualije in audialije – ampak jih je treba jemati kot celovit izraz internetovskega medija -> multi-medija.
Vsesti se za racunalnik in oddajati radijski program za nakljucne mednarodne poslušalce zagotovo ne moremo šteti kot najbolj zdravo dejavnost. Radio je vendarle oder, pri klasi?nem radiu pa se nekako ve, da je verjetnost, da je v vsakem trenutku vsaj nekaj poslušalcev, velika. Tako je igrati predstavo (s kancem domišljije in samoljubja) vendarle (lahko) smiselno.
Pri radiu na internetu temu (še) ni tako. Poslušalca si moraš narociti. Naslednji korak je samoumeven: ce ima racunalnik in lahko posluša – tedaj lahko tudi oddaja! Nadaljnji korak je v mnozenju tega osnovnega principa. Koliko posameznih 'oddajnikov' lahko se lahko hkrati povezuje? Ali naj vsi delajo za eno celoto/produkt (kot se pri radiu spodobi!) ali pa naj vsak za sebe delajo na svojem 'produktu', ki se kombinira bolj ali manj po individualni izbiri vsakega posameznika? Hitro se sodelujocemu postavi bistveno vprašanje: ali se mi ljubi sodelovati? Ali je pet ljudi po Evropi, ki nekaj pocenjamo skupaj, dovolj, da jih štejem kot publiko vredno truda? Ali je dvajset takih ljudi ?e truda vredna publika, da skupaj z njimi delam predstavo 'radijski program'? Druga mozna rešitev: NE delati predstave 'radijski program'!
V tem trenutku med kreatorji internetovskega medijskega dogajanja (=artisti) ne obstaja prevalentno mnenje, kaj bi utegnila biti ost ('cutting edge') izrabe interneta v medijske namene, oziroma so presaditve teorij in dognanj iz drugih medijev prevec nedomiselne. Tudi cilji, ki bi jih posamezniki (skupinice) zeleli izvesti so si narazen ali nasprotujoce si, celo znotraj na videz monolitnih internetovskih skupin. Nekaterim pomeni cilj ideološka platforma na 'globalni' ravni, drugi išcejo nove estetske izraze, tretji drugacne socialne oblike, cetrte pa druzi ljubezen do kakšnega posebnega glasbenega izraza. Vse ideje so znotraj tega premešane, tako da si morda drznem prevec, ce vseeno definiram 'ost'. Pri tem izhajam iz moznosti v katerih se internet loci od drugih medijev.
1. ) 'globalnost' mreze in
moznost internacionaliziranja sodelovanj,
2. ) moznost hkratnih sodelovanj
(v realnem casu), moznost sinhronizacije okoli enega koncepta ali izrabe
paralelnih principov,
3. ) moznost sodelovanj
atomiziranih (razpršenih) skupin, organiziranih raznoliko, moznost organiziranja
v decentralizirane platforme,
4.) moznost izjemno specializiranih
struktur, izjemno fokusiranih znanj,
5.) moznost kreacij neodvisnih
bank podatkov (s teksti, intervjuji, glasbo, arhivi) s prostim dostopom
(moznost kreacije 'no-copyright' platform?),
6.) s stališca 'surferja':
njegov zelo individualen pristop tem 'medijem'.
7.) zelo pomembno: nikakršne
cenovne razlike med lokalnim 'brskanjem' po internetu in mednarodnim -
ena sama teritorialna kategorija,
8.) zaenkrat: izjemno pomanjkanje
represije in zakonskih omejitev, nemoznost povecanja 'teze' enih strani
na racun drugih,
V Avstriji ze nekaj casa poteka ostra politicna in kapitalska bitka za mesto 'drugega' med avstrijskimi kulturnimi centri - krajšo v teh casih vlece Graz in obeti so, da bo tako tudi v prihodnje. A to ne bo naš današnji problem. Nas opazovalce, goste zanima celovita slika, tudi ozadje. In to zato, ker zelimo oblikovati naš odnos do podobnih situacij v tem in prihodnjem trenutku. Vzorci uspešnih kapitalskih nalozb se seveda uspešno mnozijo, ali pa imajo ti vzorci kaj skupnega z uspešnostjo v umetniškem kontekstu, pa je zelo pomembno vprašanje.
Namrec:
nacin, kako uspešna zdruzba kapitala, politike in art-marketa tistih nekaj
dni z artisticno egoisticnimi radikalnimi izpadi neovirano posiljuje ubogo
prebivalstvo in obiskovalstvo Linza, je res perverzen. In, ce se iz podobnih
prireditev dela turisticna industrija, tedaj se v mesecu dni zvrstijo tri
prireditve - evropski mesec kulture v Linzu, festival novih medijev Ars
Electronica in {e glasbeni dnevi v Bruecknerhausu.
Turisticne ladjice, ki vozijo po Donavi, glasno igrajo eno mnogih nerazpoznavnih radikalnejših sodobnih radio-art stvaritev, bliznji most te z obeh straneh napada z zvocnimi trobljicami s podobnimi zvoki, na obali pa je nad center mesta uperjeno deset mogocnih zvocnih sistemov, obe{enih deset metrov visoko nad tlemi, prezec na ukaz topnicarja, da z novimi estetskimi izrazi dokoncajo pred pol stoletja zaceti posel v bliznjem Adolfovem rojstnem kraju. In kaj ob vsem tem sijaju preostane multimedijskemu artistu, ki je nezavedajoc se konteksta neprevidno zašel razstavljati svojo prirocno slikovno/ zvocno/ konceptualno instalacijo?
Da v trenutku
obmolkne, pobere borno prtljago in se vrne v normalni svet, kjer mu art
še dovoli iluzijo, da z njim spreminja svet. Pa fašistoidni kontekst okolice
umetnika seveda ni predramil in je vesel inštaliral še svojo malo instalacijo,
jo pognal in veselo trobil in prdel vštric z velikimi.
Še pred umetnikom pa se je bolnemu kapitaskemu kontekstu pridruzil aktivist in (tudi ta prostovoljno dobrovoljen) ARS ELECTRONICI predodredil osrednji idejni motiv, izdelan prav po meri nerazumljenega konteksta - INFOWAR!
In to je bilo veselo: zvedeti, kako malega cloveka napadajo veliki zlocesti konglomerati kapitalskih, ideoloških centrov moci in kako se tega ubraniti, kako se povezati v alternativne centre moci, najbolje kar globalne, ker je svet vendarle globalen in ne plošcat. Obilo kruha za neizzivete politicne aktiviste torej in obilo besed na popoldanskih seminarjih, kar cloveka ne odzeja, zato se poda v bliznji lokal, saj mu je organizator prisodil ustrezen honorar - in se krog sklene in zaklene.
In kdo bi našel pot
navzven.
In kdo bi hotel najti
pot navzven.
V relativnem umanjkanju kapitalskih
korporativnih, drzavnih in privatnih mas-medijskih so si ga doslej delili
mali podjetniki, posamezniki, umetniki, pornofili, fenzinarji, sekte in
drugacni aktivisti - zelo raznolike neodvisne subkulture skratka. Vsi pa
pogumni mozje in zene - pionirji, v novi teritorij uvajajoc specificne
kulturne vzorce svojih dosedanjih okolij. In prav nekritcno presajanje
starih vzorcev v novo okolje vnaša novo zmedo v novi medij! In vecina akterjev
povsem pozablja temeljno razliko interneta od starejših medijev - decentraliziranost,
ki se jo zeli - nedoumljeno - kot kakšen tujek v tradicionalni urejenosti
sveta - kanalizirati po vzoru na starejše medije.
Tako smo se povabljenci v
ta segment znašli v dolgi vrsti neprekinjenih racunalniški postajic na
balkonu hiše Bruecknerhause, z radijskimi postajicami profesionalcev/ internacionalcev
Kunstradia na desni, z radijskimi postajicami amaterskega prostovoljnega
mednarodnega zdru`enja Xchange na levi in s skupinico nas 'maloštevilnih
trdobucnezev', ki smo si za ta obisk nadeli ime Zeramulix, v sredini. Ni
kaj, razporeditev, ki se jo lahko bere tako ali drugace. Pa tokrat ne omenjam
zelo pozitivnega prepletanja novih znanstev, simpatij med posamezniki neodvisno
na celi crti, temvec nadaljujem z bolj temacno temo Mešanja kontekstov.
Mešanje kontekstov je, ko
se na enem mestu zberejo tri, celo štiri, v svojih motivih in po strukturi
skupinskega funkcioniranja tako razlicno ustrojeni kolektivi. Mešanje
kontekstov je, ko se zdruzi najemnike Kunstradia z ostalim - amaterji.
Mešanje kontekstov je reproduciranje popularnoglasbenih oddaj in na drugi
strani neposredna zvocna produkcija. Mešanje kontekstov je fašistoidna
zelja po zdruzenju vseh kontekstov v en vseobsegajoc zvocni tok - slavni
uredniški kompleks. Mešanje kontekstov je, ko kreatorji sestopijo iz privatnih
kontekstov delovanja v povsem drugacen kontekst enega od treh, štirih prisotnih
grupacij - zavestno ali ne! Mešanje kontekstov je tudi enacenje radia in
interneta. Mešanje kontekstov je, ko se `eli delati 'globalni' radijski
program na internetu s sredstvi, na nacin in z motivi malega lokalca in
potem, v nadaljevanju, izrazi zeljo po 'globalizaciji' taistega programa
s pomocjo mikro-oddajnikov po celem svetu! Mali veliki CNN!
Mešanje kontekstov je, ko
se vsem po vrsti rece artisti ali vsaj aktivisti, veji umetnosti pa 'remote
art'.